Prikaz objav z oznako Istra. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Istra. Pokaži vse objave

ponedeljek, 2. december 2024

Vinkuran in Kamenjak, Labin

 

Sončni dnevi ob Istrski obali so naju zvabili tudi na kratko seanso v vodo.
 Ugotavljala sva, da ima morje kakšnih 16 stopinj, tako "na uč". 
Najina naslednja postaja je bilo naselje Vinkuran pred Pulo.
 Znan je po starem rimskem kamnolomu; najstarejšem v Istri.
V tem kamnolomu so rezali kamnite bloke za gradnjo puljske arene in tu so pridobivali material za mnoge lepe antične kipe, reliefe in druge umetnine.
Čudila sva se kako natančno so izrezani skalni bloki.
Tudi v sedanjem času kamnolom ni ravno mrtev. 
Od leta 1995 so vsako leto organizirali kiparske delavnice. Tako je nastalo dosti novodobnih umetnin, 
ki jih budno oko lahko opazi v Puli in njeni bližnji okolici. 
Navpične stene pa so mestoma opremljene z oprimki in varovali, 
potegnjeno je tudi nekaj plezalnih smeri, zato to področje ne sameva pogosto.

Na najini poti po Istri sva se ustavila tudi na Kamenjaku, slikovitem rtu, 
ki na skrajnem jugu zaključuje Istro. Za vstop v ta nacionalni park je za avtomobile določena precej visoka pristojbina, medtem ko imajo pešci in kolesarji prost vstop.
Zelo primerna poteza upravljalcev, da se zmanjša ogroženost pestrega življenja v parku.

Izven turistične sezone pa je vstop prost za vse ...

... takrat tudi obiskovalcev skoraj ni, zlasti če brije močna burja kot je to bilo v teh dneh.
Tudi midva sva se peš odpravila na skrajni konec rta ...
... se spominjala svetilnika Porer, 
mimo katerega sva pogosto jadrala tudi v hudi burji ali deževnem jugu.
Ko se je dan nagnil proti dolgi jesenski noči, sva bila deležna lepega sončnega zahoda,
 ki sva ga v tišini spremljala, dokler ni zamrl.
Burja naju je pospremila tudi na poti nazaj do avta, ki naju je čakal tam že v mraku.
Naslednji dan sva se še enkrat zapeljala skozi vhod parka ...
... ter uživala v samoti enega od izbranih zalivov.
V dnevni spored za današnji dan sva vtaknila še ogled mesta Labin. 
Do zdaj sva se vozila le mimo njega, čeprav sva vedela,
 da je tu ohranjeno staro mesto z bogato zgodovino. 
Tu, kjer stoji današnji Labin je bilo že prazgodovinsko naselje ter kasneje rimska Albona. 
V XV. stoletju pa je pripadal tudi Benetkam. Ti so zgradili obrambni zid okoli mesta.

Kot vsa stara istrska mesta je tudi Stari grad Labina postavljen visoko nad dolino.

 Prav lepo se je bilo sprehoditi po strmih ulicah ...
... ter občudovati cerkve, palače in utesnjene mestne hiše 
z ozkimi ulicami in temačnimi prehodi med njimi...
... čeprav v tem poznojesenskem času ni bilo možnosti ogleda notranjosti cerkva, palač in galerij.
Je bil pa zato v razpihanem jasnem ozračju pogled na Učko za naju spet vabljiv.
Pri Hajdučkih vratih sva zapustila stari grad Labina ter se odpravila na prenočišče.
 
__________________
 

 

nedelja, 23. april 2023

Sisol

 

 

 Izhodišče: vas  pred Brsečem

Dolžina poti 8 km, višinsska razlika 800 m, čas pristopa okoli dve uri.

Jutro se je pričelo z lepim sončnim vzhodom iznad Cresa.

V pogorju pred Učko je najvišji vrh Sisol. 
Nekaj poti vodi na ta vrh; izbrala sva stezo, ki vodi iz Brsača.
Pot je dobro označena do vrha grebena, kjer opaziva velika skalna vrata.

Ali pa je to naravni most. Oboje pritegne pogled in pozornost.

 

Z vrha grebenske poti pogledujeva na polja globoko spodaj v dolini.

Nadaljujeva pot po terenu, kakršen je povsod po jadranskih hribih vzdolž hrvaške obale: špičasto in razbrazdano.Sva se tega že navadila.
Skačeva s kamna na kamen. Ne presenetijo naju več.
Med gosto makijo se pojavljajo razkošno vejevnati bori.
Na severnem rtu Cresa je morje mirno. Vedno pa ni tako. 
Najbolj to pogrešaš, ko pluješ mimo njega.

Na vrhu Sisola  833 m skoraj malo poletiva ...

... a se kmalu spet prizemljiva.

 
Raje pogledava nazaj do Učke in po že prehojeni poti.
Pogled navzdol na najino izhodišče, mestece Brseč.

Res uživava, ker lahko spet skačeva po skalah.


Vračava se po isti poti nazaj po prelepem skalnatem grebenu 
in uživava v razgledih na vse strani.
 
To pogorje s svojim najvišjim vrhom, Sisolom, 
je atraktivno tudi zaradi razgledov krog in krog. 
 
_____________________
 
 

 

četrtek, 20. april 2023

Kamenjak

 Polotok Kamenjak je najjužnejši del Istre.
 Pred mnogimi leti je bil polotok priljubljen med tistimi, ki smo želeli biti "stran od civilizacije". 
Danes to sigurno ni tako, zlasti v poletnem času. 
Leta 1966 je postal pravno zaščiten kot objekt posebnega pomena.
 Leta 1996  so hrvaške oblasti razglasile rt polotoka za območje zaščitenega naravnega  parka,
 saj je na polotok območje redkih rastlin. 
V votlinah ob prepadnih obalnih stenah pa živi "morski čovik". 
To je eden od najbolj ogroženih sredozemskih tjulenjev, imenovan tudi sredozemska medvedka. 
Polotok v dolžino meri 9,5 km v širino pa od 400 m do 1600 m. 
Ima več kot 30 slikovitih zalivov in je zaradi tega tudi priljubljena destinacija pomorcev. 
V njegovem arhipelagu je 11 nenaseljenih otočkov.

Žal  nama je tokrat sprehod po južnem delu Kamenjaka odpadel, ker je ta del zasedla vojska.  
Do 22.8.2023 bodo namreč tu potekale vojaške vaje, kljub zaščitenemu naravnemu parku.
Morda jim uspe pregnati razen naju tudi vse plašne morske medvedke ...

___________________


sreda, 19. april 2023

Dvigrad



Dvigrad ali Dvograd je zapuščeno porušeno srednjeveško mestece v jugozahodni Istri. 
Nahaja se v Limski Dragi, ki je kot podaljšek Limskega kanala več kot 10 km v notranjost polotoka. Zaradi svojega položaja, pitne vode in rodovitne zemlje je bil naseljen že v prazgodovini. 
Arheološke najdbe potrjujejo tudi vpliv antike. 
Kasneje pa se je mestece razvilo v pomembno srednjeveško središče.
Danes je to nekoč veliko mesto v ruševinah. 
Pod mestom je velika dolina, s posameznimi njivami ter travniki. 
Razgled z mesteca na dolino je atraktiven. 
Množic turistov ni, kar nama naredi ta del Istre še privlačnejši.
 
--------------------
 


 

Rovinj

 Na poti proti jugu Istre, sva se ustavila tudi v Rovinju, 
da se malo sprehodiva po slikovitih ulicah starega mesta, 
ki nama ob vsakem obisku pokaže drugačen obraz. 
 
Kot po navadi, sva se tudi tokrat povzpela vse do vrha mesta, 
kjer stoji veličastna cerkev Sv. Eufenije.
 Ker je bila odprta za obiskovalce in brez vstopnine, sem si šel ogledat tudi notranjost.
Veličastna cerkev je baročna zgradba v beneškem stilu, 
 rekonstruirana v obdobju med leti 1725 in 1736. 
 Na mestu, kjer se danes nahaja ta impozantna cerkev,
 se je do 10. stoletja nahajala cerkev Sv. Jurja, ki je ostal patron župnije, 
njegov kip pa se nahaja na glavnem oltarju župnijske cerkve. 

Leta 800 so v mesto pripeljali sarkofag s telesom krščanske mučenice Evfemije 
in ga s težavo spravili na vrh Rovinja in v cerkev.

Freska nad sarkofagom, ki stoji za enim od oltarjev, prikazuje tisti atraktivni dogodek.

 Velik bakren kip Sv. Evfemije, je postavljen na vrh zvonika šele leta 1758
 in sicer na mesto prejšnjega lesenega kipa, ki ga je leta 1756 uničila strela.
Kip je postavljen tako, da se na ležajih vrti okoli svoje lastne osi v smeri vetra. 
 
Rovinj je znan po neurjih s strelami, ki pogosto udarijo ravno v zvonik.
 Leta 1834 so ga temeljito obnovili, saj so ga udari strele močno poškodovali.
Sedaj ga dokaj uspešno varuje strelovod.  
 
Midva sva prehodila še kar nekaj ozkih ulic z zlizanimi kamnitimi tlakovci, 
  preden sva se odpravila naprej proti jugu Istre.

______________



 



Oprtalj, Motovun, Grožnjan, Završje

 

Oprtalj je mestece, ki leži v severozahodni Istri. 
Znan je po oprtaljskih kostanjih in tartufih. 
Menda se iz Oprtlja vidi celotna Istra od Učke pa do zahodne obale.

 

To je staro naselje, danes je delno zapuščeno a se trudijo  obnovo.

Motovun

Motovun je priljubljena turistična destinacija, ki danes slovi kot središče umetnikov iz vsega sveta. Drugače pa je tudi najbolj znano istrsko srednjeveško mestece, za nekatere pa tudi najprivlačnejše. Neka legenda pripoveduje, da so tu živeli ljudje že 3500 let p.n.št, druga legenda pa pravi, 
da so ob vznožju Motovuna pluli Jazon in Argonavti.


 

Grožnjan

Grožnjan, ozke kamnite ulice, umetniški utrip ter nekaj razgledov. 


Mimo mesteca vodi tudi popularna kolesarska trasa Parencana. 
To je bivša  proga od Trsta do Poreča, kjer je vozila ozkotirna železnica (širine 760 mm) 
med letoma 1902 in 1935.


Pomenila je povezavo zaledja in obmorskih krajev, kar je tudi prispevalo k razvoju Istre.
 Pri Grožnjanu je 6 tunelov, nekaj viaduktov, več mostov ter razgledov. 
Od Grožnjana se trasa nadaljuje do Završja, kjer sta tudi dva predora in viadukt z enakim imenom.

Završje

Završje je vasica, kjer danes domuje le 35 ljudi. Včasih je bila to vas s 1000 prebivalci, 
o čemer pričajo tudi stare stavbe kjer prevladujeta kamen in les. 
V 50 letih preteklega stoletja se je iz vasi odselila večina prebivalstva in hiš ni nihče več obnavljal.

Blizu mesta je trasa Paranzan s ostanki železenške postaje.

__________________