sobota, 4. januar 2025

Čemšeniška planina


Pot: Trojane, Prvine, po grebenu Čemšeniške planine do koče, mimo ali čez vse vrhove, 
         strm spust na sedlo nad Drenovcem, cerkev Sv. Primož in Felicijan, Prvine, Trojane
 
Čas: 7 ur
 
Tokrat sva si zamislila krožno pot preko grebena Čemšeniške planine 
ter  povratek po njenem južnem pobočju nazaj na Trojane. 
Od Trojan je najprej nekaj kilometrov hoje ob asfaltni cesti, preden pot zavije skozi gozd do Prvin.
 
Od tam sva poiskala pot po gozdnatem grebenu Čemšeniške planine, 
ki je bil rahlo pobeljen s svežim snegom, zapadlim v zadnji noči.
Prvi sončni žarki so ga že začeli topiti, zato sva vedela, da ga popoldan ne bo več.
Dokler pa sonce ni opravilo svojega dela, sva hodila po neokrnjeni belini.
Z grebena sva gledala na Kum, ter vse vrhove, ki so kukali ven iz meglenega Zasavja.
Čemšeniška planina pa je še bila praznično pobeljena.
Doline pod njo so bile zelene; verjetno je taka tudi dolina Save,
 ki pa jo je ves dan pokrivala megla.
Koča je bila odprta. Ravno danes se je namreč odvijal Knap trail, 
to je namreč prva v letu in hkrati edina zimska tekaško-pohodniška tekma v Sloveniji.
Tekmujejo v treh kategorijah na progah 16, 30 ali 50 km. 
Pri koči sva srečevala tiste prve in najhitrejše, ki so se odločili za 50 kilometrsko progo.
Midva pa sva stopala dalje brez tekmovalnega koraka preko vseh vrhov planine 
( Jelenov rog 1039, Tosti vrh 1170, Črni vrh 1204 m, Veliki vrh 1184 m).
Za Velikim vrhom se pot prevesi strmo navzdol. 
Pod planino sva zavila na kolovoze, ki vodijo proti najinemu izhodišču.
Izgleda da je to priljubljena pot, ki sicer ni markirana, so pa vmes kotički s klopcami za počitek.
Kolovozi pod planino niso bili več sneženi ...
 
... ko pogledaš navzgor, pa zopet opaziš lepo pobeljeno planino.
Vmes se pot dvigne do cerkvice Sv. Primoža in Felicijana.
Tudi od tu je lep pogled na zasavsko hribovje in v bližnjo dolino.
Na osončenih delih gozda sva opazila prvi letošnji teloh.
Nazaj do Prvin sva poiskala svojo potko ...
... ki naju je vodila med velikimi skalami in balvani, kakršnih nisva opazila nikjer med današnjo potjo.  Nekoč davno se je tukaj zgodil velik podor, katerega posledica je prepadno južno pobočje planine.
Najino pot sva zaokrožila zopet v Šentgotardu, odkoder sva odklepetala 
po asfaltni cesti nazaj do najinega izhodišča na Trojanah. 

Na tej krožni poti se je tokrat nabralo za 17 kilometrov ter dobrih 1200 višinskih metrov poti.
 
_____________

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar